Superhrana je na ustnicah vseh – v pravem pomenu besede. Ker so zelo zdravi. Tukaj imenujemo superživila, ki jih lahko gojite celo na svojem vrtu.
Zdrava in hranljiva prehrana povečuje kondicijo in dobro počutje. To dejstvo je znano vsem. Prehransko ozaveščeni ljudje se že nekaj časa v tem kontekstu srečujejo z izrazom superhrana. To se nanaša na posebej zdrava živila, katerih koncentracija hranil pozitivno vpliva na naše zdravje.
Sprva so eksotično sadje ali gomolje imenovali superhrana. Danes lokalna hrana že dolgo ponuja enakovredne alternative. Številna superživila lahko pridelate celo na svojem vrtu, zato jih lahko vedno naberete sveže in ekološke kakovosti. Tukaj vam povemo, zakaj je superživila tako posebna in katere lahko gojite na svojem vrtu.
Superhrana: kaj je to?
Zavezujoče definicije izraza ni mogoče podati. Ta modna beseda pomeni živila, ki naj bi bila ključnega pomena za zdravje. Superživila so še posebej bogata s hranili, vsebujejo visoke koncentracije vitaminov in beljakovin ali pa so se uveljavila kot dragoceni antioksidanti.
Izraz je celo pogost že desetletja. Nekateri učinki, ki naj bi bili superživila, so bili potrjeni v študijah. Velik del zdravstvenih obljub doslej ni imel znanstvene podlage. Naslednji učinki na zdravje so že znanstveno potrjeni:
- Superhrana pomaga krepiti srce.
- Superhrana podpirajo vizijo.
- Superhrana spodbuja prebavno aktivnost.
- Superhrana pomaga razstrupljati telo.
- Superhrana pomaga krepiti imunski sistem.
- Superhrana vpliva na hormonsko ravnovesje.
- Superhrana podpirajo fizično in duševno zmogljivost.
Večina superhrane je uvožena v Nemčijo in je ni mogoče gojiti na naših zemljepisnih širinah. V zadnjih letih pa se je delež lokalne hrane močno povečal. Superhrana iz lastneTako lahko vrt obdelujete na okolju prijazen način, tako da imate vedno na voljo zdravo lokalno hrano. Superživila so razvrščena v naslednje kategorije:
- Jagode
- Semena
- Alge
- mallows
- Ginger family
- psevdo zrno
- žita
- Korenine
- Caccharaceae
- jedra
- Zelišča
- Orehi
Ta superhrana rastejo na vašem vrtu
Na ogledu lastnega vrta boste morda ugotovili, da že vrsto let samoumevno gojite superživila. Naslednji seznam vam lahko služi kot predlog za obogatitev ležišč z zdravo hrano.
• črni ribez:
Črni ribez že generacije raste na skoraj vseh vrtovih. Grmi so močnejši od rastlin njihovih rdečih predstavnikov. Dišeče jagode uspevajo tudi na senčnih legah in se dobro ujemajo z višnjami. Po obiranju lahko jagode jeste surove ali pa jih naredite v sok in marmelado.
Črni ribez ima posebno visoko vsebnost vitamina C. Med sestavinami so tudi železo, kalij in flavonoidi, ki ščitijo celice. Začinjene in aromatične jagode imajo protivnetni in antibakterijski učinek. Naravna medicina priporoča črni ribez za izčrpanost ter bolečine v mišicah in sklepih.
• Maline:
Maline so že imele svoje mesto v samostanskih vrtovih srednjega veka. Rastline vrtnic je enostavno gojiti in se vneto množijo. Zaželen je rahlo kisli substrat. Plodovi še posebej dobro uspevajo v mešanih kulturah z grahom in fižolom. Sladke jagode jedo surove ali jih naredijo v marmelado in sok.
Tudi pest malin lahko pokrije dnevno potrebo po vitaminu C. Poleg tega močne jagode vsebujejo kalcij in dragocene minerale. Maline tudi čistijo kri in pomagajo preprečevati raka.
• oreh:
Vsak vrtnar ne bo mogel posaditi oreha. Ker drevesa potrebujejo veliko prostora in še manjša drevesa tvorijo obsežne krošnje s premerom sedem do osem metrov.
Oreh je ena najboljših lokalnih superživil in vsebuje visoko vsebnost polinenasičenih maščobnih kislin, ki preprečujejo povišano raven maščob v krvi in holesterola. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov B je oreh dragoceno živilo za živce. Plodove lahko shranite po obiranju in jih jeste čez zimo.
• Purslane:
Ta divja zelenjava je bila včasih na mnogih vrtovih, danes pa je bila žal nekoliko pozabljena. Na zelenjavnem vrtu portulak razveseljuje s svojo vztrajno rastjo. Debele mesnate liste lahko nabiramo celo poletje. Zaželena je sončna lokacija. Semena so le zelo tanko prekrita z zemljo.
Purslane zagotavlja veliko vitamina C in je bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, cinkom in železom. Zelenjava, bogata z vitamini, ima učinek čiščenja krvi. Portulak lahko jeste v solati ali ga predelamo kot špinačo. Sveže liste lahko uporabite tudi za pripravo pesta ali zeliščnega masla.
• Jeruzalemska artičoka:
Najbližji sorodnik jeruzalemske artičoke je sončnica. Rastline, ki prihajajo iz Amerike, imajo užitne gomolje, ki spominjajo na krompir, a so slajšega okusa. Semenske čebulice lahko gojimo tudi v sejalnicah.
jeruzalemska artičoka vsebuje številne minerale in saponine, ki so znani po svojih lastnostih proti raku. Ker rastline vsebujejo inulin, so priporočljive za diabetike. Jeruzalemska artičoka ima oreščen in rahlo zemeljski okus. Lahko se uživa surovo ali kuhano.
• Nasturtium:
Nasturtium je izjemno dekorativen in se lahko uporablja za zelene rešetke. Rastline s svojimi pisanimi zvončastimi cvetovi popestrijo vrt koče. Zelo malo vrtnarjev se zares zaveda, da je to zdravilna rastlina.
Visoka koncentracija gorčičnega olja je odgovorna za antibakterijski učinek. Rastlina ima torej status naravnega antibiotika. Gorčična olja povzročajo tudi pikanten in rahlo oster okus. V ljudskem zdravilstvu se nasturcij uporablja za boj proti črevesnim glivam.
• komarček:
Koromač je ena najstarejših zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki jih poznamo. Dežnik ima stalno mesto na zelenjavnem vrtu in je pomemben kot zimska zelenjava. Vnaprej vzgojene rastline lahko postavimo na prosto po ledenih svetnikih. Gomolji so povezani s kumino in koperjem in imajo intenziven okus zaradi eteričnih olj, ki jih vsebujejo.
Vsebnost vitamina C v surovem komarčku je dvakrat večja kot v pomarančah. Vsebnost kalcija ustreza vsebnosti kozarca mleka. Komarček vsebuje tudi vitamine B in železo. Uživanje komarčka lahko okrepi imunski sistem in spravi v formo obrambo telesa. Gomolji se uporabljajo proti prehladu in prebavnim motnjam ter lahko podpirajo proces razstrupljanja telesa.
Koromač lahko jemo surovega v solati ali postrežemo kot prilogo. Gomolji so še posebej okusni kot priloga k ribjim jedem. Komarčeva semena se uporabljajo kot čaj za želodčne težave.
• divji česen:
Divji česen najraje raste v aluvialnih gozdovih. Brez težav je mogoča tudi pridelava na lastnem vrtu. Vendar pa vrtnarji ne smejo zamenjevati gozdnega česna s strupeno šmarnico.
Divji česen vsebuje veliko vitamina C, eteričnih olj in žveplovih spojin. Za intenziven in rahlo pikanten okus so zaslužna eterična olja. Zaradi protivnetnih lastnosti rastline divji česen deluje kot naravni antibiotik. Uživanje listov divjega česna ima prijeten učinek.
• Buča:
Številni ljubiteljski vrtnarji uporabljajo kompost za gojenje buč. Rastline potrebujejo zemljo, bogato s hranili, in veliko prostora za širjenje. Koristna je mešana kultura s sladko koruzo. Izbirate lahko med več kot 700 različnimi vrstami buč.
Buča je bogata z vlakninami in izjemno malo kalorij. Vsebuje vitamine A, C in E. Okus se med posameznimi sortami razlikuje. Buča Hokkaido velja za najbolj okusno bučo.
Dobro: bučno meso ima diuretični učinek. Poleg tega bučna semena zagotavljajo dragocene maščobne kisline in so osnova za visokokakovostno bučno olje. Zdravilna buča se uporablja v medicini. Jedra so učinkovita pri težavah s prostato ali oslabelosti mehurja.
• ohrovt:
Ohrovt pozimi poživi zelenjavni vrt. Bujno zeleni listi imajo najboljši okus, ko so imeli prvo zmrzal. Ozimno zelenjavo lahko posejemo v maju in sodijo med najboljša domača superživila. Listi ohrovta se uporabljajo kot zelenjavna priloga. Zimska zelenjava se uporablja tudi kot obogatitev smutijev.
Ohrovt vsebuje veliko zdravih sestavin. Sem spadajo minerali ter vitamina A in E. Rastlina zagotavlja tudi rastlinske beljakovine ter vsebuje železo, cink in magnezij. Gorčična olja in žveplove spojine, ki jih vsebuje, dajejo ohrovtu intenziven okus, razstrupljajo telo in ščitijo pred prostimi radikali.
• Česen:
V ljudskem zdravilstvu je česen že stoletja veljal za zdravilo. Gojenje česna je zelo enostavno in ga lahko izvajate tudi v lončkih ali okenskih škatlah.
Gomolji vsebujejo žveplove spojine in vitamine ter so enako učinkoviti proti bakterijam, virusom in glivicam. BioaktivneSnovi v čebulici česna lahko preprečijo, da bi zdrave celice degenerirale in povzročile raka. Česen deluje tudi na redčenje krvi in pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem. O gomoljih se razpravlja tudi kot o naravnem antibiotiku.
Koledar sajenja in žetve za domačo superživilo
| superhrana | Datum setve/sajenja | Datum žetve |
|---|---|---|
| črni ribez | • Sajenje pozno jeseni/pomladi | julij - avgust |
| malina | • Sajenje jeseni | junij - avgust |
| Oreh | • Sajenje spomladi | september - oktober |
| Purslane | • Sajenje od marca | maj - avgust |
| jeruzalemska artičoka | • Sajenje spomladi | oktober |
| Nasturtium | • Razmnoževanje v lončkih od februarja • Setev na prostem od maja | julij - september |
| Koromač | • Setev aprila • Sajenje maja | junij - avgust |
| divji česen | • Sajenje od maja | marec - april |
| buča | • Setev aprila • Sajenje od maja | september |
| Kale | • Sejanje konec maja | oktober - februar |
| česen | • Sajenje jeseni/pomladi | april - maj |